Plenarni predavatelji

    Na mednarodni znanstveni konferenci »Perspektive razvoja izobraževanja učiteljev« bodo kot plenarni predavatelji sodelovali:

    Prof. dr. Dijana Vican, rektorica Sveučilišta u Zadru
    Prof. dr. Pavel Zgaga, profesor na Univerzi v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
    Prof. dr. Siniša Opić, dekan Učiteljske fakultete Sveučilišta u Zagrebu
    Prof. dr. Majda Schmidt Krajnc, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru
    • Dr. Dijana Vican je redna profesorica za pedagogiko na Oddelku za pedagogiko Univerze v Zadru, Republika Hrvaška. Njeno znanstveno-strokovno in pedagoško delo poteka v več pedagoških disciplinah – splošni, sistematični in medkulturni pedagogiki, izobraževalnih politikah, andragogiki, podjetniškem izobraževanju, šolski kulturi in izobraževanju učiteljev.

      Poklicni prispevek je zagotovila z delom v več organih in funkcijah na nacionalni ravni. Bila je predsednica Sveta za nacionalni kurikulum na Ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport (2006–2009), državna sekretarka na Ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport (2008–2011), predsednica Komisije za napredek reforme izobraževanja 2016 na Ministrstvu za znanost in izobraževanje. Med letoma 2014 in 2019 je bila vodja Sektorskega sveta za izobraževanje na Ministrstvu za znanost in izobraževanje. Od leta 2015 je rektorica Univerze v Zadru.

      Je vodja konkurenčnega znanstveno-strokovnega projekta z naslovom Kompetenčni standardi za učitelje, pedagoge in mentorje, ki je v fazi izvajanja in se financira na podlagi razpisa za izvajanje CROQF na ravni visokega šolstva; traja od 22. marca 2019 do 22. septembra 2021; projekt sofinancira Evropski socialni sklad v okviru Operativnega programa Učinkoviti človeški viri 2014–2020; nosilec projekta je Univerza v Zadru, projektni partnerji pa so: Ministrstvo za obrambo Republike Hrvaške, Naravoslovno-matematična fakulteta Univerze v Zagrebu, Pedagoška fakulteta Univerze v Osijeku, Filozofska fakulteta Univerze v Splitu, Filozofska fakulteta Univerze na Reki, Filozofska fakulteta Osijek, Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu.

      Kratek opis predavanja:
      Cilj predavanja je problematizirati vpliv družbeno-kulturnih, vrednostnih in ekonomskih sprememb, informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter številnih drugih dejavnikov, zaradi katerih je sodobni učiteljski poklic bolj zapleten in zahteven od tradicionalnega učiteljskega poklica.
      Kompetenčni profil učiteljev je med drugim razpet med različnima konceptoma: konceptom učinkovitega izvajanja sistemskega izobraževanja, tj. omogočanje študentom, da sistemsko pridobivajo osnovne kompetence, in konceptom „izobraževanja à la carte“, ki temelji na omogočanju študentom, da pridobijo raznoliko izobrazbo. Posledice sprememb na formalno sistemsko izobraževanje in kompetenčni profil učiteljev bodo predstavljene s pomočjo nasprotja teh dveh konceptov.
      Z razlago kompetenčnega profila učiteljev, ki upoštevajoč zahteve vseh izobraževalnih politik in enega od ciljev formalne (in obvezne) izobrazbe poučujejo učence za vseživljenjsko učenje, avtorica razmišlja o protislovjih v izobraževalni dejavnosti – poučevanju - in izobraževalnem procesu – učenju - kot o praktičnih težavah pri uresničevanju ciljev izobraževalnega sistema. 


      Plenarno predavanje z naslovom: Učitelji, razpeti med sistemskim izobraževanjem in „izobraževanjem à la carte“

      Četrtek, 30. september, 10.30 – 11.15, Amfiteater Pedagoške fakultete UM

    • Dr. Pavel Zgaga je redni profesor za filozofijo edukacije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Vodil in sodeloval je v več domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih, povezanih s konceptualnimi vprašanji izobraževanja, še zlasti na področju študij visokega šolstva in izobraževanja učiteljev. V obdobju po osamosvojitvi Slovenije je na tedanjem Ministrstvu za šolstvo in šport deloval kot državni sekretar (1992–1999) in kot minister za šolstvo in šport (1999–2000). Sodeloval je tudi z mednarodnimi organizacijami, kot so npr. Svet Evrope, Evropska komisija, OECD in UNESCO, kot predavatelj in konzulent pa je bil vabljen v mnoge države. Bil je soustanovitelj Centra za študij edukacijskih politik (CEPS, 2001) in dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani (2002–2004). Leta 2006 je za svoje raziskovalno delo prejel državno nagrado Republike Slovenije na področju šolstva. Leta 2007 mu je švedska Univerza Umeå podelila častni doktorat, na Univerzi v Ljubljani pa je istega leta za svoje delovanje prejel Zlato plaketo. Leta 2010 je spodbudil ustanovitev Slovenskega društva za raziskovanje edukacije (SLODRE), ki ga je do leta 2017 tudi vodil, ob tem pa je bil tudi član Sveta Evropske zveze raziskovalcev edukacije (EERA). Od 2019 pridruženi član Centra za visokošolsko raziskovanje in vrednotenje na Univerzi v Lancastru, Združeno kraljestvo.

      Kratek opis predavanja:
      Jubileji so priložnost za refleksijo in temu je namenjen tudi ta prispevek. Ob častitljivem jubileju akademske ustanove, namenjene izobraževanju učiteljev, bo na eni strani naša refleksija namenjena mejnikom, ki zaznamujejo prehojeno pot, pa tudi poglavitnim idejam, dilemam in konceptualnim rešitvam, ki so to pot trasirale skozi več etap. Od sredine prejšnjega stoletja sem ugotavljamo dva ključna mejnika: to je bil pričetek izobraževanja učiteljev na terciarni stopnji v prvih povojnih letih, nato pa – prav v obdobju postopnega osamosvajanja Slovenije – njegova popolna integracija v splošni okvir univerzitetnega študija. Ta dva mejnika označujeta zgodovinsko napredovanje področja izobraževanja učiteljev, ki se je v minulih treh desetletjih še naprej srečevalo z vedno novimi izzivi. Tako kot v preteklosti so bili ti izzivi povezani s splošnimi družbenimi spremembami kot tudi s specifičnimi problemi, ki jih te spremembe vnašajo v kompleksnost šolskega polja. Zato bo na drugi strani v tem prispevku refleksija namenjena tudi izzivom, vprašanjem in dilemam, sredi katerih se nahajamo danes in na katere očitno še nimamo vseh odgovorov. 

      Plenarno predavanje z naslovom: Mejniki v izobraževanju učiteljev: pogled nazaj, pogled naprej

      Četrtek, 30. september, 11.15 – 12.00, Amfiteater Pedagoške fakultete UM
    • Siniša Opić je rojen 8. decembra 1973 v Pakracu na Hrvaškem. Leta 1996 je diplomiral na Fakulteti za humanistične in družbene vede Univerze v Zagrebu. Istega leta se je vpisal v podiplomski študij na Oddelku za vedenjske motnje pri Fakulteti za edukacijske in rehabilitacijske vede, kjer je leta 1999 prejel naziv magistra. Leta 2007 je doktoriral na Oddelku za pedagogiko Fakultete za humanistične in družbene vede Univerze v Zagrebu. Na tej fakulteti je bil od leta 2006 izredni predavatelj. 
      Predaval je na Naravoslovno-matematični fakulteti (PMF), Akademiji za likovno umetnost, Akademiji za glasbo, Akademiji dramskih umetnosti, Fakulteti za humanistične in družbene vede ter drugih univerzah na Hrvaškem. Od leta 2009 je zaposlen (za polni delovni čas) na Pedagoški fakulteti Univerze v Zagrebu kot izredni profesor in prodekan za študij, študente in akademske zadeve. 
      Predava na dodiplomski, podiplomski in doktorski stopnji. Področja njegovega znanstvenega in raziskovalnega dela zajemajo raziskovalno metodologijo (družboslovje) in kvantitativno metodologijo. Bil je mentor ducatu študentov, ki pripravljajo magistrska ali doktorska dela. Siniša Opić je avtor številnih znanstvenih in raziskovalnih prispevkov (približno 80) in recenzent številnih mednarodnih prispevkov/revij. Bil je vabljeni predavatelj, predsedujoči in slavnostni govornik na številnih svetovnih mednarodnih konferencah. Poleg tega je kot gostujoči profesor poučeval na Univerzi v Brocku (Kanada), Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Mariboru, Univerzi v Mostarju (BiH), Univerzi Macquarie (Avstralija), Univerzi v Sankt Gallnu (Švica)…
      Od leta 2018 je novi dekan Pedagoške fakultete Univerze v Zagrebu.

      Kratek opis predavanja:
      Znanost je največje človekovo odkritje, najlepša pravljica z množico čarobnih, manj verjetnih dogodkov, zmedenih dogodkov in osupljivih izidov. Pogosto preseže obzorje opazovalca v prostor in čas nemogočega, abstraktnega, vzročnega in akavzalnega. Z branjem pravljic otrokom pred spanjem jim pravzaprav privzgajamo temelje znanosti. Ko pa otroci hodijo v šolo, jim beremo vse manj pravljic in so vedno manj presenečeni nad svetom okoli sebe. Vse pogosteje vsrkavajo naše odgovore, ne da bi postavljali vprašanja in se spraševali o obstoječih razlagah. Čedalje bolj ihtavo pomnijo, ne da bi razumeli, kaj se učijo, vse manj si želijo iti do nemogočega, zato da bi spremenili mogoče. Pod krinko "resne znanosti" ali kot bi Thomas S. Kuhn poimenoval običajne vede, se šolski sistem duši v normah in resnosti znanosti, namesto da bi spodbudil radovednost in čudežno spraševanje obstoječega. Nekoč je Robert Oppenheimer spoznal, da se na ulici igrajo otroci, ki bi lahko rešili nekatere moje glavne fizikalne probleme, ker imajo oblike zaznavanja, ki sem jih sam že zdavnaj izgubil. In koliko ste vi izgubili med odraščanjem ali še pomembneje, koliko so danes izgubili vaši otroci v šoli?
      "Dejstva so negotova, vrednosti sporne, visoki vložki in spremembe so potrebne." 

      Plenarno predavanje z naslovom: Znanost kot pravljica pred spanjem

      Petek, 1. 10., 10.15 – 11.00, Amfiteater Pedagoške fakultete UM

    • Majda Schmidt je redna profesorica za specialno pedagogiko na Pedagoški fakulteti in Filozofski fakulteti, Univerze v Mariboru. Raziskovalno se ukvarja s področjem vzgojno-izobraževalne inkluzije in izobraževanjem otrok/mladostnikov s posebnimi potrebami v specializiranih institucijah. Specifično je njeno raziskovalno delo usmerjeno v kvaliteto življenja družin z otroki motnjami v duševnem razvoju in drugimi razvojnimi motnjami.

      Kratek opis predavanja:
      Že vrsto let je inkluzivno izobraževanje globalni cilj večine izobraževalnih sistemov. Več mednarodnih organizacij (npr. UNESCO, UNICEF), promovira inkluzivno izobraževanje kot pravico vseh učencev do izobraževanja. Cilj 4 Organizacije združenih narodov 2030 »Agenda za trajnostni razvoj« (OZN, 2015) in najnovejše smernice Unesca (2017) posebej izpostavljajo perspektivo človekovih pravic s priznavanjem vključenosti in pravičnosti kot temeljnih načel, ki morajo usmerjati vse evropske izobraževalne politike in prakse. Naraščanje števila učencev s posebnimi potrebami (PP) v rednih razredih šol, zaradi spremenjene politike in zakonodaje, ki omogoča vzgojno-izobraževalno inkluzijo, ni značilno le za Slovenijo, ampak so ti trendi očitni po vsej  Evropi kakor zunaj nje. Promoviranje pravičnega in inkluzivnega vzgojno-izobraževalnega sistema zastavlja vprašanja kako v praksi pripraviti učitelje za poučevanje v razredih z različnimi učenci (učenci s PP, učenci iz drugačnega socio-kulturnega ozadja ipd.). Multidimenzionalni model učiteljevih kompetenc odraža spoznanje, da učiteljeve kompetence ne vključujejo le kognitivnih vidikov (veščin, znanja), temveč tudi prepričanje o učenju, motivaciji in samoregulaciji. Ena od ključnih komponent profila »inkluzivnega učitelja« je podpora vsem učencem, ki zajema dve obsežnejši področji kompetenc: a. promoviranje akademskega, socialnega in emocionalnega učenja; b. učinkovite pristope poučevanja v heterogenih razredih.

      Plenarno predavanje z naslovom: Inkluzivna vzgoja in izobraževanje ter kompetence učiteljev  
      Petek, 1. oktober, 9.30 – 10.15, Amfiteater Pedagoške fakultete UM

    Program konference

    Podroben program konference, naložen 23.7.
    • 10.00 - 10.30

      Otvoritev konference in uvodni pozdrav 

      10.30 - 11.15

      Plenarno predavanje: prof. dr. Diana Vican, rektorica Univerze v Zadru

      11.15 - 12.00

      Plenarno predavanje: prof. dr. Pavel Zgaga, Univerza v Ljubljani

      12.00 - 13.00            Kosilo 

      13.00 - 15.00

      Predstavitve prispevkov A (4 vzporedne sekcije – A1, A2, A3, A4)

      15.00 - 15.30        Odmor 

      15.30 - 17.30

      Predstavitve prispevkov B (4 vzporedne sekcije – B1, B2, B3, B4)

      18.00

      Slavnostna prireditev ob 60-letnici Pedagoške fakultete

    • 9.30 - 10.15

      Plenarno predavanje: prof. dr. Majda Schmidt Krajnc, Univerza v Mariboru

      10.15 - 11.00

      Plenarno predavanje: prof. dr. Siniša Opić, Univerza v Zagrebu

      11.00 - 11.30 Odmor 

      11.30 - 13.00

      Predstavitve prispevkov C (4 vzporedne sekcije – C1, C2, C3, C4)

      13.00 - 14.00 Kosilo 

      14.00 - 15.30

      Predstavitve prispevkov D (4 vzporedne sekcije – D1, D2, D3, D4)

      15.30 - 16.00

      Plenum 


    Registracija za konferenco
    CANKARJEV DOM, Kulturni in kongresni center
    Prešernova 10, SI-1000 Ljubljana
    Telefon: +386 1 241 7136
    E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.


    Organizator
    Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

    Informacije v zvezi z oddajo povzetkov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.


    © Cankarjev dom, cultural and congress centre. All Rights Reserved.